MAČEK MURI

UPANJE 2010

31.12.2009

V starega se oziramo

in premlevamo,

kaj storiti nam je v novega.

 

Pa ne bo ne eno ne drugo.

 

Zopet v naslednjega

si rečemo,

a tu je še upanje,

ki ti daje še sleherne moči,

da ne izgubiš poguma.

 

Upanje koraka,

sledi v snegu,

misli sanj,

ki te spremljajo

po stari cesti

v vez BITI.

 

Upanje je čas

in čas je stvarnost

v stvarnosti pa trenutek,

trenutek nas vseh.

 

Mi smo upanje pisala zgodovine.

  • Share/Bookmark

BOŽIČ 2009

24.12.2009

 

 

 

Le tišje, še tišje.

Je mir v nas.

Se družine glas

zbira v vas.

Kamin nje dom

je topline.

Družine praznik

je naš dan.

Rojstvo noč

je stisk rok.

Objemov večnih

si želi miline.

Mir naj dan družine,

ljubezni čistih src,

ceste starine,

združi zvezdni prah

v en sam grah.

Iskrive oči

naj bodo luč,

luč prihodnosti.

 

  • Share/Bookmark

KAPITALIZEM

22.12.2009

 

 

Kapitalizem ni socializem,

A je še večji barabizem,

Ponuja nam sam kriminal

In vsesplošno bedo.

Talibani kraj potrebni,

A še več bi radi

Lenuhi nesposobni

In veliki do bleferji.

Zase vedno poskrbijo,

Edin mrtvi so koristni

Milina nam je socializem.

 

  • Share/Bookmark

MATI

24.10.2009

 

TOPLJINA NJE BESEDE

MI SRCE RAZTAPLJA. 

 

 

Otožen ta pogled,

v izbi …

glej njen izgled,

utrujen a smejoč,

bled a sijoč.

 

Jutra rana,

noči kratke,

a dnevi dolgi,

kot je njena rana.

 

Vedno ponižana,

a trdna kot hrast.

 

Oči neprespane,

a še vedno,

bistrega pogleda,

usta žeje so potrebna.

 

Nje roke,

kot razpoka zemlje,

a še vedno nežne,

kakor vrtov cvet.

 

Že iz otroških dni,

ji delavnik je navada,

a na vkljub težkih dni,

si vzame čas

in nas lepo vzgoji.

 

Ji dobrota ni tuja,

ji tujec je brat.

Za vse je dovolj,

tudi za nas.

 

To je moja MATI.

  • Share/Bookmark

CENZURA

28.07.2009

 

 

Kdo pamet mi soli,

kaj pisati mi JE in NI.

To moj je žarek,

ki trosi se

izpod peres.

Če pa komu

to ne diši,

naj izgine v vetru

in pusti splet.

Ali pa pusti sled…

 

 

 

  • Share/Bookmark

OTROK

29.01.2009

Nekoč sem mislil,
da sem odrasel.

Danes se zavedam,
da sem otrok,
ki nočem odrasti.

Hočem ostati to kar sem.
v pravljici ostanem
pa čeprav te izgubim.

  • Share/Bookmark

POSVETILO ROPARJEM

26.12.2008

Tiho božično noč,
predrami mi hudič,
ni več nič…..
……………….

Hvala roparjem,
ker ste mi pobrali vse
vse kar sem imel vrednega
in hvala,
ker ste mi razbili vrata,
da jih še zapreti ne morem
in hvala vam,
ker ste bili tako obzirni
in si nataknili rokavice
ter na čevlje nogavice resnično iz srca hvala vam …………………….

Pokvarili pa ste mi TIHO BOŽIČNO NOČ.

A pazite se,
ko bo polna LUNA – maček muri vas NAJDE
hi hi hi hi hi hi – ho ho ho ho ho ho ho ho
ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha

MAČEK MURI – ŽE BEDI ŽE LETI IN VAS OPAZUJE
HA HA HA HA – HO HO HO HO – BBUUUUUUUUUU

PRENOSNI RAČUNALNIK ZNAMKE SONY VAIO

MOBITEL SONY ERICSSON W 960i

FOTOAPARAT CANON EOS D40

KOMPLETNA ZLATNINA

IN ŠE IN ŠE V VREDNOSTI 20.000 €

  • Share/Bookmark

BOŽIČ JE

13.12.2008

  

 

 

Prihaja nje dan,

prihaja nje dan,

ko v srcu,

se luči,

prižgejo luči,

na nebu zasijejo,

zasijejo zvezdice,

nešteto zvezd

sijočih v en kraj.

  

Vse že spi,

vse že spi,

tiha je noč,

ko polnoč odbije

se duše sprostijo.

  

Vse že sije,

mirna je noč,

na zemlji je praznik,

mir prinaša,

mir prinaša,

v srca naša.

  

Nov bo dan,

svetleč in obdan

sijočih src,

pozdravov ne manjka.

  

V družine se seli,

mir prinaša,

otrokov jok

nam oznanja.

  

Bim bom,

bim bom,

je že polnoč.

  

V mirni noči

se zibel oglaša,

prinesla družini

je rojstni pozdrav.

  

Nemir je polnoč,

se zvonovi oglasijo,

nov rojstni je dan

prinesel je mir,

družini in zemlji,

večni pozdrav.

  • Share/Bookmark

IVJANA BANIČ – radio 1

30.08.2008

Obstojim,
ko njen pogled globok
se upre mi v oči.

V očeh,
ji sinji je pogled,
ki čara misli mi nebes
in vihravi so njeni lasje,
ki se kot žitno polje
v vetru igrajo
ter njen nos,
ki daje ji postavo,
in v glavi ravnovesje.

Nje noge,
so ji antilopin ples,
sredi puste te puščave.

Nasmeh,
ji je krik gozdov,
ki kliče te v past
in v rokah prst,
ki oslepi ti pot poti,
ki vodi v njen kraj.

Ji prsti so kačji sik,
da zamegli ti svet bližin…

  • Share/Bookmark

DARJA – MOJCEJ

13.06.2008

Ni glasu,
vse tiho je
na planetu Orion.

Le kam je šel
je morda zašel
in počil kot balon.

Tako mi je bilo lepo,
ko odmeval je glas ciklam
jim priredil sem že dar,
a utihnil je kot noč…

A ker mi mijav ponos ne pusti,
da bi kar tako brez slovesa
planet odšel mi proč,
sprašujem vaju, KAJ JE TO.

Zelo sta se mi zarile v srce,
bilo je več kot “klima”
in več kot “sonce”,
BILI STA MI KOT POLNA LUNA…

Utapljam se,
iščem bisere
v globinah morja
in ne pridem na površje,
dokler ne najdem “srca”…

  • Share/Bookmark

DINAR

8.04.2008

dinar.jpg

PRIJATELJI
Dolgo je tega, od kar pesem sem pisal, svoj poet dal čast in slavo zanj in danes, ne boste verjeli že dvajset je pomladi mimo, ko posvetil sem jo kovini, ki nas je spremljala skozi čas in kot bi vedel, da odhaja ji posvetilo sem spisal dne 2.4.1988.

Tam nekje,
zelo daleč preč,
kjer polno je morja,
otokov še več,
kjer prelepe so planine,
zelene nižine
z biserni jezeri obdane
in kjer reke iščejo
pot do morja.
Tam,
kjer polno je gozdov,
zelenih polj,
dobrih ljudi,
tam,
živel je Dinar,
brezskrbno mladost.
Sprehod
mu ni bil odveč,
saj vedno se je vozil,
nikoli hodil,
včasih izgubljen,
a vedno najden,
z nežno roko pobran
in zopet oddan.
Prelepo je bilo živeti,
v takšni deželi
še rosno mlad,
a vse na tem širnem svetu stari
in tako tudi naš Dinar,
dobil je palico.
Danes
na bližnji cesti počiva
in čaka dobrega srca,
da ga zopet malo popelje na sprehod,
a kakor da ga nihče ne vidi,
stopi nanj
ali ga z močnim sunkom
premesti na drugo stran
ali pa obtiči v zelenici,
kjer je sam sebi,
samo še spomenik.

  • Share/Bookmark

DARJI V POGUM

28.03.2008

…ljubim,
v pesmi tej,
v roki roža,
naj postane ti dar.

Skromno iz rok,
a globoko iz srca,
mi žari spoštovanje
dekletu,
stoječ pred menoj,
z živo vodo po licu,
me krstiš v objem…

  • Share/Bookmark

DAN NESMRTNOSTI

22.03.2008

macek-muri7.jpg
 

Učili so nas predniki.
O dnevu vstajenja,
a dan vstajenja je v nas samih,
ko hranimo dušo z mislijo
in jo pripravimo za sprehod,
sprehod nesmrtnosti.
Slavimo dan naših duš
in ga ohranjajmo
z našim rodom prihodnosti…

 

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »