MAČEK MURI

SANDALOVINA

31.08.2009

 

Iz sandalovine olja prepojeno telo.

Glej lunin soj.

Svilenih dotikov rok.

Zakritih senc dveh teles,

opojnih src peres.

Objemov nežnih

v noč se piše pot.

Zvezdni prah posutih zvezd

je pravljično nebo.

Ljubezni strast

se vije mi poljubov cest

globokih čudes.

S teboj v noč

bom pesmi postlal seno.

  • Share/Bookmark

ZMAJEVO OKO

31.08.2009

 

Vrh mi ni znan,

globina še manj,

a vrtinči se nebo,

ko uprt zmajevih očes

je pogled nebes.

 

Zvezdni prah se vidi prag,

ko lunin sij mi riše breg.

 

Tišina skrivnosti,

nedolžnost globine,

večerni mir

se že spustim

v sekundi večnost mi ni kraja.

 

Dotik nog

v rosi ravnine,

se ustavi čas,

v trenutku bližine.

 

Golo telo,

v olju zagorelih peres,

se v globini izgubim,

le val se sliši

v skali šum.

 

Trenutek tišine.

 

Ves svež

se izvalim iz gladine.

Mi strah odžene preč.

Umit preteklih pogledov,

na poti večne prihodnosti.

 

Nov je dan.

  • Share/Bookmark

REKA ŽIVLJENJA

25.08.2009

 

Vodni vir.

Izvir.

Čist svetal

nedolžnih planjav

bistrih pogledov

se v svet odpravlja zdaj.

Še hip postoji

se vijugati uči.

Meandrov reke

je premnogo pasti

bregov še več

in kalnih globin.

Širjave

je pot odsevov

zrcalnih stezic

mamljivih iskrivosti

da se izgubiš.

Mirnih vod

v bregovih sotesk

se razhaja vir poti.

Strug je sto,

a glavni vir trpi,

do kar se vse ne umiri

in zopet ne zaživi

v eni reki hrepenenja

brez bregov grmenja.

Mir je.

Vse teče v isto smer

združeno kot je bilo.

Ni več bregov

ni več strug

je le ena reka.

Počasi se vije

umirjeno složno

do konca svoje poti.

  • Share/Bookmark

ZVIR

22.08.2009

 

Kot parazit,

sem se zaril v tvoj rod.

Ohrani plod

in odreži moj hlod,

da živel boš brez vesti,

ki ohranja mi um moči.

Bodi mož,

odreži moj ponos

in pokosi mojega travnika svet.

Le pero ohrani mi telo,

da mrak mi bode blag.

Ni več peres,

ki pisanja mi je plet.

Le luč prižgi mi hram,

da bo spomin

na večno stran,

ki pogubila ti je um.

  • Share/Bookmark

ZALJUBLJEN DA UMIRAM

22.08.2009

 

Kje sem.

Živim.

Mar je greh ljubiti.

Tu sem.

Vzemi moj meč.

Odsekaj mi glavo.

Sem odveč.

Grem.

V angele telesa.

Preč.

Če tu me ni,

me najdeš stran poti.

Daleč.

Preč.

Se te želim.

Naj bo mrak ali prag.

Grem preč.

Vode več,

ni sledi,

sem odveč.

Avanture prag mi je stran poti.

Preveč.

Grem.

Me ni.

Le sanj povrne mi moči,

ko kri se mi cedi.

Mi tu ni več poti.

V luni glej moja sled je dlan,

ko božal sem te vanj.

Oblak,

ves blag

je ovčice moj korak,

ki v žarku sonca

razbistril bo tvoj obraz.

Sem tu.

Me ni.

Le kri.

Se mi cedi.

Na oni strani

stran poti

zvezdni prah

bo čuval tvoj obraz.

Ves blag,

nežni je dotik moj oblak.

Sem vrag,

ki se te želi

in obudi mi telo zvesti.

Le tu si ti,

ki meč vrže v um poti.

Sem tu.

Me ni.

Tvoj…

  • Share/Bookmark