MAČEK MURI

TU SEM

30.03.2009

 

Sem poljubil te draga,

le gledal sem,

spanec tvoj lovil,

nežno božal po laseh,

po koži drhtečih mi solza.

 

Mar ne veš,

da gledam, TE,

sleherno noč,

pa čeprav sem luna,

tukaj moja moč.

 

Poglej,

v jutru me ni,

sem veter,

ki ti šelesti,

v senci je moj dom.

 

Čuteča so čustva,

ki hrepenečo misel,

ponesejo orkani

in ne čakaj

v sončnih žarkih

ti grejejo tvoje telo.

 

Že čutiš,

to sem jaz,

ki prebujam te v toplino,

v srcu ni hladu,

že plamen iskri.

  • Share/Bookmark

100 % EROS – EROTIKUS

27.03.2009

 

 

Nežno se oviješ

mi v objem,

te zavrtim,

dvignem gor v nebo

in poljubim.

Vse bolj vroče postaja

je že ozračje ljubezen.

Počasi

mi odpenjaš gumb

za gumbom,

ko ne zdržim več,

ti blago trgam,

poližem

še zadnjo kapljo poti

na telesu hrepenečem.

Vržem te

na fedre pregrinjala,

še poližem predno

se globoko zarijem.

Globoko prodiram vate,

kot zob za zob

ti hrbtenico grizem,

te obrnem na drugo stran,

še noge ti razgrizem.

Vzdihljajev polno

je umazanih opazk.

Še globlje prodiram,

ti bradavice pogrizem.

V tvojih rokah je korenjak,

ko stiskaš sok

v ustih ti napolnim eliksirja.

S poljubom,

mi vračaš sok življenja.

Ponovno

se v telo zarijem,

se krči ti telo,

ko na svoji koži

tvojih nohtov polno.

Še globlje

in globlje grem,

ti telo pogrizem

se že trese ti telo,

ko ponovno soka polno,

prelijem ti telo.

Z jezikom,

poližem ti telo

in ponesem sok

v usta poljuba.

Polizala sva ljubezen.

 

  • Share/Bookmark

VILINČEK

23.03.2009

Obljube, obljube,

so zdavnaj pošle,

ko cvet si zlomila

z dnevom izgine.

Poljub, poljub,

v veri lažnih stihov,

zlomilo se je srce,

mehkih ustnic.

Jutra, jutra,

mi težko je bilo,

ob solznih potokov,

draguljev nežnih.

Dišalo, dišalo,

je cvetje spomladi,

dotikov nežnih,

izginilo srebro.

Nikoli, nikoli,

nebo sonce vzšlo,

ob pogledu mi luni

je bledo nebo.

Čakam, stojim,

izdanih duš poti,

mi pot se vstavi,

ni več globin.

Pokončno glavo

postavi mi nov dan,

da prijazno zaplavam,

tja v širni svet neba.

Objokan, stopam,

po poti naprej,

ker slovo je grenko

in rad vas imam.

V življenju

pa ostal bo pečat,

da bilo je lepo

in lepe spomine ohranim.

Potovanje bo dolgo,

zato prijatelji,

čeprav sem izdan,

še pomaham vam v slovo

in rečem ZBOGOM.

  • Share/Bookmark

ZAKAJ ?

23.03.2009

Zakaj ?

Je življenje tako zakomplicirano,

da vedno iščemo neznane poti,

ki so nam znane,

pa ne stopimo nanje.

Zakaj ?

Nas čustva begajo,

ko pa so tako lepa,

kot spomladanski dan.

Mar,

je greh pogled … ljubiti,

ki nam je dar

nebeških vrat.

Oh,

kako skrivnostno je to bivanje,

ko pa smo za njim vsi enaki.

Mar,

je prepovedano biti enak že

ZDAJ,

ko je tako lepo živeti.

Ah,

to življenje

in z njim trpeti…

  • Share/Bookmark

ZVONČEK IN TROBENTICA

5.03.2009

Spomlad je še v povojih.

Se zimni smeh topi,
ko v dolini,
sončni koder,
veselo
snežno odejo tali.

Se zvončkov cvet
prebuja in cinglja
in trobentice prebuja,
da družno zapojeta pesem:

»LJUBEZNI SO DNEVI PRIŠLI«

Pokončno si glavo umivam,
še zadnji sneg sokov,
si opoj nadevam,
da trobentici,
ga srce sreče podarim.

Hrepeneča so polja
v cvetove odeta,
da vonj pomladi
eliksirja so polna.

Ljubim te trobentica
in rad te imam,
čudovita so polja ljubezni,
delim jih s teboj.

Ničesar
v ljubezni naučiti se ne da,
saj za njo dovolj sta dva,
ki trenutke sreče
si delita,
v izvirih žil srca.

  • Share/Bookmark