MAČEK MURI

PLESAL BI S TEBOJ

28.09.2008

Samo s teboj bi plesal nocoj,
ko lune več ni,
so zvezde oddaljene
in le jaz in ti.

Brez besed,
bi plesal s teboj
in le šepet dveh besed
bi vil se med teboj.

In ne boj se,
ker srce je globoko
globoko zasidrano v meni
in bolečina bi minila.

Ne, ne,
nisi en kuštravi bohem,
si cvet, vrtni cvet,
ki bohoti se na okoli.

Naj sanje plujejo,
svobodna jim je pot,
nihče ti jih ne vzame
še moj poredni ta poljub.

Nikar ne brani srca gorečega,
ki objemov si želi,
le v tvojem je zavetje,
zavetje za daljne dni.

Le pleši ti z menoj,
saj čutim toplino,
ki iz oči mi jo vališ,
le pleši, le pleši.

Iskre stopal,
naj sveče prižgo,
da romantično nama bo,
ko poplesavala bova močno.

Ti le daj,
ne sprašuj
in ne glej nazaj,
le naprej plešiva sedaj.

Ti razkrijem mik,
čar besed,
skritih v tvojih je laseh
imenuje se LJUBIM TE.

Ljubi me in plešiva nocoj
saj nikoli ne veš,
kaj jutri naju čakalo bo.

  • Share/Bookmark

IZGUBLJEN V NOČI VEČNOSTI

27.09.2008

 

 

 

Tako sem osamljen,

hodim,

mrači se.

Kje so poti?

Nocoj izgubljam smer.

Mar preživim?

Kje so sanje?

Obudile bi solze noči.

 

Kje hodim?

Robov je na pretek,

le sledi,

sence preteklosti.

K vragu laži,

mi preživeti ni.

Kje so obljube?

Zakopane v zemlji,

so izpuhtele,

v sedanjosti,

a moram naprej,

ni poti,

ne razumem,

a čutim,

vidim kar ne vidim.

Kaj naj zdaj?

Sprašujem vas.

Norim, nor sem.

1,2,4,6,7…

Verjetnosti ni.

Vse je šlo.

Daleč je nebo,

izgubljeno v prihodnosti,

dnevi vsi.

Hladi se…

Misel tebe vedno bom ostal.

Burnato je nebo.

Ponesem duše v nebo.

Prepozno je rešiti dan,

nič se ni spremenilo,

a znam leteti,

mi čutiti ni,

mi misli ni,

izgubljen v noči večnosti.

 

  • Share/Bookmark

SAFIRJA POT

25.09.2008

 

Trdno se me primi,

privij se okoli pasu,

danes bova hitrejša

še čas nama zbeži.

 

Noč je daleč,

vesolje blizu,

drsečih rok,

v opoju zbeživa.

 

Dotikov,

rosnih kapelj beživa,

po perju drviva,

nežnih izvirov življenja.

 

Le pij, le pij,

eleksirov ljubezni,

ko v prahu,

si me umivaš.

 

Razlitih potokov,

v večnost prelitih,

se ne izpustiva,

občutkov nemira.

  • Share/Bookmark

ŽELJA ČUTA

24.09.2008

Nikar ne poči, ne poči,
ob pisanju besed,
čarobnih besed,
ki gredo skozi telo,
da vznemiri eleksir.

Le zapoj, zapoj,
jesen pozdravi,
medeni nemir,
polarni sij naj sveti,
mi ni pozabiti,
ob sladkobi s teboj.

Le spi, le spi,
naj sanje, sanje,
ti bodo obljuba,
ko v roki me drži,
želja čuta,
mehkih ustnic…njih opoj.

Vse že spi,
le jaz in ti,
letiva, letiva,
in se ne umiriva,
v sanje zbeživa,
kjer se svet umiri,
A ne TI ne JAZ.

  • Share/Bookmark

HARMONIČNE HARFE

23.09.2008

 

 

Samo dotik, samo dotik,
prečudovite s
o melodije,
ki vijejo se rime
skozi tvoje roke
izpisane besede.

 

Tako nežne,
tako čutne,
da se že ves medim.

 

Misli so ob tebi,
se vijejo po zraku,
letijo, letijo,
v solzah jo drže.

 

Harmonične harfe
nama igrajo,
kjer se ljubljeno telesce
ovija v objem.

 

Nama vse že sije,
kjer lunin je sončev pohod.
  

  • Share/Bookmark

POLNOČ

21.09.2008

 

 

Kako tiha je noč,

kako sem sam,

a sedim tu,

kjer sediš ti.

 

Čutim tvoj pogled,

čutim tvoje telo,

čutim tvoj dotik,

ki iz objema me ne izpusti.

 

Kakšno

je že to tvoje ime,

ki kliče moje srce…

  • Share/Bookmark

Z RAZLOGOM

18.09.2008

 

Našel sem razlog,

zakaj je vredno ostati živ.

 

Za razlogom,

se skrivaš ti LJUBLJENA,

ki posipaš čarobni prah,

po zemlji src,

z razlogom…

 

Naj bodo katastrofe

jaz sem živ,

gledam, govorim,

se veselim, kričim.

 

Pogledam,

slišim te

in že letim,

kričim,

z razlogom živim.

 

Po nebu plujem,

prvič brez bolečine

s teboj,

daleč potujem,

z razlogom,

brez vprašanja,

s teboj v nebo.

 

Naj bo sonce,

luna

ali mlaj,

potujem,

v zavetju razloga,

skozi čas,

daleč proti nebu,

s teboj.

 

S TEBOJ.

 

V srcu,

se skriva razlog,

v duši tvoja slika.

 

Močna so čustva razloga.

 

Podam ti roko,

srce izrežem

in dušo združim,

z razlogom svobode.

 

S teboj potujem,

Z RAZLOGOM.

  • Share/Bookmark

MESEČEVA SVILENA POT

16.09.2008

 

 

Nocoj si bila visoko,

visoko nad oblaki

mesečeva svilena pot.

 

Hodil sem po njej,

da vidim nje obraz,

a zaman.

 

Daleč je,

ne morem več.

 

Pokleknem,

visoko roke molim,

da jo vidim,

a ne,

zopet je daleč.

 

Jočem za njo,

tako se jo želim…

predaleč je…

vklenili so jo oblaki

iz rok je ne izpuste,

pa tako ustvarjena,

drug za drugega…

 

A glej,

izza oblačnega peresa,

nje izraz, pogled,

pretrgane verige

se le iz-kobaca

in uzre mi v oči pogleda.

 

A le za trenutek

na zopet so jo vklenili…

 

Jočem…

morda nekega dne…

upanje ostaja…

še močneje se jo želim…

objel bi jo…

božal…

naj zjoče se mi v dlan…

si obraz umijem,

da čas zavrtim nazaj.

 

Kje je tista pot,

zgrešenih poti,

jok ne pomaga,

a upanje…

 

Da upanje sna,

bi ti cvet posipal,

koža se mi ježi,

drhtim,

ji solza kane,

ob tebi obstojim.

 

Bodi daleč,

daleč, daleč,

a v moji duši si slika

v srce razlita…

  • Share/Bookmark

ODKLENI ME

12.09.2008

 

Polnoč je ura,

ko dnevni tvoj pogled

me spravi v obup

in vem,

da iskra v tebi tli

jo skrivaš pred menoj

in ostalimi.

 

Tudi meni ni bilo prav

se izpostaviti,

a to je bil utrinek norosti

in danes mi je žal.

 

Mar ohranil bi

delček tvoje notranjosti

jo zaklenil

in odklenil,

ko bil bi s teboj.

 

Morda pa ti

si vzela ključ

in ga vrneš v prihodnosti.

 

Do takrat

pa bom imel le spomin

spomin zapisan v večnosti.

  • Share/Bookmark

VIRI LJUBEZNI

10.09.2008

 

Jutranji svit,

sonce boža zemljo,

te primem za roko.

 

Večerni zahod,

še zadnji sončni dotik,

je zadnji moj poljub.

 

Večerni soj,

posipa sanjski prah,

se ovijem ti ob telo.

 

Lunin sij,

vabi megleni spoj,

se združi najin vir.

 

Zvezdni blišč,

umirja zemlji dih,

ko v sanjah zaspim.

  • Share/Bookmark